Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav 2015

Že 115 let

1900–1902 

Ustanovna leta 

Ustanovni občni zbor Vzajemne zavarovalnice iz Ljubljane, prve slovenske zavarovalnice, ki je bila ustanovljena z domačim kapitalom, je bil 5. julija 1900. Ustanovni kapital je znašal 100.000 tedanjih avstrijskih kron, zagotovil pa ga je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Prvi predsednik Vzajemne zavarovalnice in eden od njenih ustanoviteljev je bil Ivan Vencajz, cesarsko-kraljevi sodni svetnik, državni poslanec in posestnik.

Zavarovalnica je z delovanjem pričela 1. avgusta 1900, prva polica pa je bila izdana 12. julija z veljavnostjo 1. avgusta. Sprva je začela poslovati na področju požarnih zavarovanj ter zavarovanj zvonov. Za razliko od zastopstev tujih zavarovalnic, ki so delovale v Ljubljani in so poudarjale velikost in dobiček, je delovanje Vzajemne temeljilo na:

• vzajemnem značaju dela in neprofitnih ciljih poslovanja ter
• načelu kdor hitro da, dvakrat da.

1903–1918

Postavitev na noge 

V prvih letih delovanja se je Vzajemna srečala z veliko nenaklonjenostjo konkurenčnih zavarovalnic, ki so kot odgovor na njeno ustanovitev spustile premije, povečale zastopniško mrežo, dvignile zastopniške provizije ipd. Hkrati so prepričevale pozavarovalnice, da niso prevzemale pozavarovanj za Vzajemno, zato je morala poiskati pozavarovanje na Češkem.

V nekdanji Avstro-Ogrski monarhiji je tako Vzajemna poslovala predvsem v slovenskem prostoru (zastopniško mrežo je razvijala na območju Kranjske, Štajerske, Goriške, Tržaškem in v Istri) in v prvih desetih letih doživela velik razmah poslovanja. Sam začetek prve svetovne vojne ni zaustavil njenega delovanja, hud udarec pa ji je bil zadan leta 1915, ko je Goriška postala prizorišče vojne vihre in je morala prenehati z delovanjem na tem območju. V letu 1918 je Slovenija izgubila Primorsko z Istro, del Notranjske, del Štajerske in Koroško. Prišlo je do razpada Avstro-Ogrske monarhije in ustanovitve Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

1919–1944

Rast in širitev 

Ob koncu prve svetovne vojne se je Vzajemna zavarovalnica soočala z visoko inflacijo in izgubo portfelja. Zato je morala za svoj obstanek uvajati nove zavarovalne produkte. Leta 1919 je izdala prvo polico življenjskega zavarovanja, leta 1926 uvedla zavarovanje stekla, 1930 zavarovanje vloma in leta 1931 zavarovanje jamstva, nezgode in kaska. Pričela je širiti svoje poslovanje tudi na območje Države SHS, ki je bilo kasneje vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. Od leta 1918 do 1936 se je zavarovalništvo v Kraljevini Jugoslaviji razvijalo brez enotne zakonodaje, ki bi veljala za vso državo. K večjemu redu na področju zavarovalništva sta prispevala Uredba o nadzoru nad zavarovalnimi podjetji in leta 1937 izdani Zakon o gospodarskih zadrugah. Do začetka druge svetovne vojne se je število zavarovalnic v Sloveniji postopoma zmanjševalo. V začetku druge svetovne vojne je bilo v Sloveniji trinajst zavarovalnic, od tega osem slovenskih. Konec leta 1941 je morala večina zavarovalnic zaradi okupacije prenesti svoje listine na italijanske, nemške in avstrijske zavarovalnice.

1945–1961

Centralno upravljanje

Marca leta 1945 so bile podržavljene zavarovalnice na podlagi posebnega odloka združene v Državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje, ki se je leta 1946 preimenoval v Državni zavarovalni zavod, ki je deloval do leta 1947. Vzajemna zavarovalnica, ki se je izognila združitvi v Državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje, se je 16. julija 1945 preimenovala v Zavarovalni zavod Slovenije FLRJ. Njen obseg poslovanja se je razširil že leta 1946, ko se je Zavarovalni zavod Slovenije priključil Državnemu zavarovalnemu zavodu. Državni zavarovalni zavod je imel sedež v Beogradu. Pri njem je bilo zavarovano vse državno in drugo premoženje in je v tej obliki posloval vse do leta 1961.

1962–1967

Decentralizirano zavarovanje

To je bilo obdobje navidezne konkurence, ko je Državni zavarovalni zavod formalno prenehal poslovati in je iz njegovih podružnic nastalo na področju Slovenije štirinajst samostojnih zavarovalnic in Zavarovalna skupnost za LR Slovenijo. Kljub temu so v praksi ostali monopol, prisilno zavarovanje družbenega premoženja in centralizirano izravnavanje nevarnosti.

1968–1976

Poslovno zavarovalstvo 

Spoznanje, da je za solidno izravnavo rizikov potrebna večja zavarovalnica, je kmalu pripeljalo do združitve manjših zavarovalnic z območja Slovenije in Hrvaške v dve komercialni zavarovalnici - Zavarovalnico Sava s sedežem v Ljubljani in Zavarovalnico Maribor s sedežem v Mariboru, ki sta poslovali po načelih prostega trga. Zavarovalnica Sava se je leta 1973 začela ukvarjati tudi s pozavarovanjem. Leta 1976 sta se Zavarovalnica Sava in Zavarovalnica Maribor združili v Zavarovalno skupnost Triglav s sedežem v Ljubljani. V tem obdobju je bila ustanovljena tudi Pozavarovalna skupnost Sava, kot prva specializirana pozavarovalnica v Sloveniji.

1977–1990

Liberalizacija zavarovalništva 

Leta 1976 je bil sprejet Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, kar je omogočilo začetek obdobja liberalizacije zavarovalstva, brez zavarovalnega nadzora, ki je trajalo do leta 1990. Zavarovalna skupnost Triglav je bila v tem obdobju edina slovenska zavarovalna organizacija v Sloveniji s 95 odstotnim tržnim deležem in tretja največja zavarovalnica v Jugoslaviji. Zavarovalnice v Sloveniji so delovale po načelu vzajemnosti in solidarnosti.

1990–1999

Preoblikovanje zavarovalnice v delniško družbo in širitev poslovanja 

Leta 1990 se je Zavarovalna skupnost Triglav preoblikovala v delniško družbo. 12. decembra 1990 je bila ustanovljena Zavarovalnica Triglav, d.d., ki je kot zavarovalna delniška družba pričela poslovati 1. januarja 1991. Tako se je zavarovalna skupnost preoblikovala v gospodarski subjekt, katerega namen je bil izvajati zavarovanja s ciljem ustvarjanja dobička. Območna skupnost Beograd je že julija 1990 dobila dovoljenje za ustanovitev svoje zavarovalne delniške družbe Kopaonik, novembra istega leta pa so dovoljenje dobile tudi območne enote Koper, Maribor in Novo mesto, ki so se osamosvojile in se oblikovale kot samostojne zavarovalnice (Adriatic, Zavarovalnica Maribor in Zavarovalnica Tilia).

Na območju Republike Hrvaške je Zavarovalnica Triglav šele leta 1993 vpisala v register Zavarovalnico Istra osiguranje, d.d. (pripojene je imela vse območne enote Zavarovalnice Triglav v Republiki Hrvaški), ki se je kasneje preimenovala v Sava osiguranje, d.d., oz. v sedanjo Triglav osiguranje, d.d., s sedežem v Zagrebu na Hrvaškem.

Leta 1994 je bila ustanovljena Triglav družba za upravljanje, d.o.o., in leta 1998 Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., ki je s poslovanjem pričala leta 1999 (nekdanja Pozavarovalna skupnost Sava oz. Pozavarovalnica Sava d.d.).

2000–2007

Intenzivna internacionalizacija in širitev skupine 

Leta 2000 je Zavarovalnica Triglav pričela intenzivno širiti svoje poslovanje. Tega leta je vstopila na področje bančništva in kupila večinski delež Abanke, d.d., in pričela širiti poslovanje na tuja tržišča.

Leta 2000 je bila ustanovljena podružnica na Češkem, Triglav Pojišt'ovna, a.s., v Brnu. Leta 2001 je Zavarovalnica Triglav, d.d., postala največja lastnica Triglav BH Osiguranja, d.d., iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini (sedaj Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo). Novembra leta 2002 je bila ustanovljena Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., ki je bila preoblikovana iz življenjske zavarovalnice Concordia, d.d. (ustanovljene leta 1994). Leta 2006 je Zavarovalnica Triglav, d.d., povečala lastniški delež v največji črnogorski zavarovalnici, Lovćen osiguranje, a.d., Podgorica, in kupila kapitalski delež v srbski zavarovalnici Triglav Kopaonik, a.d.o., iz Beograda (sedaj Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd). V letu 2007 sta se Skupini Triglav pridružila še Triglav Krajina Kopaonik, a.d.o., (sedaj Triglav osiguranje, a.d., Banja Luka) iz Banja Luke v Republiki Srbski  in makedonski Vardar osiguruvanje, a.d. (zdaj Triglav Osiguruvanje, AD, Skopje).

2008–2015

Kotacija na borzi

Leta 2008 so delnice Zavarovalnice Triglav začele kotirati na Ljubljanski borzi. Istega leta je zavarovalnica pridobila bonitetno oceno »A« priznane bonitetne agencije Standard & Poor's Rating Services, v letu 2013 pa je Skupina Triglav pridobila tudi bonitetno oceno agencije A.M.Best. Od leta 2009 se Zavarovalnica Triglav osredotoča na dobičkonosnost osnovne dejavnosti, preudarno selekcijo zavarovalnih rizikov ter preko konsolidacije funkcij in prenosa znanja želi najbolje izkoristiti potenciale obstoječih trgov. Razvija tudi učinkovit sistem obvladovanja tveganj.

Leta 2014 je bila na področju vodenja in upravljanja odvisnih družb v Skupini Triglav izvedena obsežna reorganizacija, ki daje osrednjo vlogo družbi Triglav INT, d.d. (v nadaljevanju TINT). Družba TINT je bila ustanovljena leta 2010 in od takrat do začetka februarja so bili nanjo preneseni lastniški deleži Zavarovalnice Triglav v zavarovalnih odvisnih družbah zunaj Slovenije. TINT je bil do leta 2014 pravni lastnik odvisnih zavarovalnih družb, vendar je njihovo upravljanje izvajala matična družba. Po reorganizaciji upravljanja Skupine Triglav je krovna družba TINT prevzela izvajanje celotnega korporativnega upravljanja odvisnih zavarovalnih družb zunaj Slovenije.

V letu 2015 so bili izvedeni prevzem Skupne pokojninske družbe, d.d., pripojitev hčerinske družbe Triglav Naložbe, d.d., k matični družbi, pripojitev hčerinske družbe Slovenijales, d.d., k hčerinski družbi Triglav, Upravljanje nepremičnin, in prodaja češke zavarovalnice Triglav Pojišt’ovna a.s., Brno.

Danes je Skupina Triglav vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji, regiji Adria in ena vodilnih v jugovzhodni Evropi, kjer razvija in utrjuje svoje poslovanje.

Vir fotografij na vstopni strani: arhiv Zavarovalnice Triglav, www. ljse.si in Škufca, Franc. Zavarovalništvo na Slovenskem: od začetkov do danes. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje, 2008.