Sistem upravljanja s tveganji

V nadaljevanju opisujemo sistem ter procese upravljanja tveganj in kapitala; z omenjenim upravljanjem prepoznavamo temeljne vrste tveganj, s katerimi se sooča Skupina Triglav.

Cilj celovitega sistema upravljanja tveganj, temeljnega dela sistema upravljanja v Skupini Triglav, je zagotoviti uresničevanje naših strateških ciljev, poslanstva in vizije. Krovna dokumenta tega sistema sta Strategija prevzemanja in upravljanja tveganj (v nadaljevanju: Strategija) in Izjava o apetitu po tveganjih (v nadaljevanju: Apetit po tveganjih) Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav. Opredeljujeta glavne strateške elemente sistema in predstavljata izhodišče za podrejene akte, politike, metodologije ter navodila za upravljanje tveganj.

Strategija jasno opredeljuje celovit sistem upravljanja tveganj v Skupini Triglav in usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj, ki so kvantificirane v Apetitu po tveganjih. Ta strateški dokument kvantitativno opredeljuje stopnjo, do katere se je Skupina sposobna in pripravljena izpostaviti v posameznih segmentih tveganj, upoštevaje svoje strateške cilje in kapitalsko moč. Na osnovi navedenih dokumentov so bile izvedene tudi prilagoditve internih aktov upravljanja tveganj nekaterih odvisnih družb v Skupini Triglav.

Sistem upravljanja tveganj je v Skupini Triglav zasnovan na trinivojskem modelu obrambnih linij.

Prvo obrambno linijo predstavljajo Uprava Zavarovalnice in poslovne funkcije, ki s svojimi poslovnimi odločitvami aktivno upravljajo konkretna poslovna tveganja in so v prvi vrsti odgovorne za identifikacijo ter prevzemanje tveganj.

Drugo obrambno linijo sestavljajo poslovne funkcije in organi odločanja, ki postavljajo sistem upravljanja tveganj, kar vključuje postopke prepoznavanja, merjenja in spremljanja izpostavljenosti, ter sistem limitov izpostavljenosti.

Tretja obrambna linija obsega funkcijo notranje revizije. Ta izvaja in skrbi za procese in aktivnosti, povezane z rednimi pregledi učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih, ter za učinkovitost sistema upravljanja tveganj.

Ključne funkcije so v Zavarovalnici Triglav organizirane kot samostojne organizacijske enote, ki svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno druga od druge ter od drugih organizacijskih enot družbe. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si med seboj redno izmenjujejo informacije, potrebne za svoje delovanje. Delujejo na ravni Zavarovalnice in skrbijo za prenos minimalnih standardov na svojem področju na družbe v Skupini. Vsaka ključna funkcija ima v notranjih aktih podrobneje urejene najmanj svoje naloge, odgovornosti, procese in obveznosti poročanja.

Trinivojsko upravljanje stveganji


Shematični prikaz upravljanja tveganj po modelu treh obrambnih linij

Funkcija upravljanja s tveganji je pristojna za podpiranje organov odločanja in drugih funkcij pri učinkovitem izvajanju sistema upravljanja tveganj, za nadzor nad sistemom upravljanja tveganj, spremljanje splošnega profila tveganj, razvoj metodologij merjenja tveganj in modelov vrednotenja tveganj, izvajanje krovnih analiz tveganj, krovno poročanje o izpostavljenosti tveganjem in vrednotenje kapitalske ustreznosti po standardni formuli Solventnosti II ter po drugih kapitalskih modelih. V skladu z zakonodajo Solventnost II izvaja tudi lastno oceno tveganj in solventnosti ter pripravlja razkritja o tveganjih, solventnosti in finančnem položaju za javno objavo.

Funkcija skladnosti poslovanja deluje v okviru sistema notranjih kontrol v skladu s sprejeto politiko. Spremlja skladnost poslovanja Zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami ter o tem seznanja Upravo in Nadzorni svet. V tem okviru ocenjuje tveganja skladnosti poslovanja družbe, ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe, svetuje pri usklajevanju in ocenjuje primernost ter učinkovitost postopkov in ukrepov za uskladitev poslovanja Zavarovalnice s spremembami v pravnem okolju. 

Aktuarska funkcija v prvi vrsti usklajuje in izračunava zavarovalno-tehnične rezervacije, s čimer zagotavlja: 

  • uporabo ustreznih metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, 
  • ocenjevanje ustreznosti, zadostnosti in kakovosti podatkov, potrebnih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, 
  • preverjanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in podaja mnenja, ali višina zavarovalne premije posameznih produktov zadošča za pokritje vseh obveznosti iz teh zavarovalnih pogodb,  ter preverja ustreznost pozavarovanja. 

Aktuarska funkcija aktivno sodeluje pri vpeljevanju in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbi lastne ocene tveganj ter solventnosti. Svoje naloge opravlja v skladu z veljavnimi zakonskimi določili, politiko te funkcije in standardi tega področja. Glavna naloga njenih nosilcev je, da v sklopu druge obrambne linije redno spremljajo izvajanje aktuarske funkcije na področju, za katerega je zadolžena, in o pomembnejših ugotovitvah obveščajo Nadzorni svet in Upravo, kot določa notranji akt.

Funkcija notranje revizije izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Zavarovalnice s povečevanjem koristi za poslovanje Zavarovalnice. To počne tako, da nepristransko, sistematično in metodično ocenjuje primernost ter učinkovitost upravljanja Zavarovalnice, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov ter daje priporočila za njihovo izboljšanje. Ob tem v dogovoru z Upravo in vodstvi poslovnih področij svetuje, sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi, spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev, sodeluje pri izvajanju notranjerevizijskih pregledov v drugih družbah Skupine Triglav, skrbi za kakovost in nenehen razvoj notranjega revidiranja v Zavarovalnici ter prenaša znanja in dobre prakse notranjega revidiranja v druge družbe Skupine. O svojih aktivnostih in ugotovitvah obdobno poroča Upravi, Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu. Notranji revizorji so pri svojem delu nepristranski in se izogibajo nasprotju interesov. Skladno s tem ne opravljajo nobenih razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, ter ne odločajo o aktivnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja. Služba notranje revizije je odgovorna za poslovne procese v okviru notranjerevizijske funkcije.

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav daje soglasje Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja tveganj na najvišji ravni, kar vključuje obravnavo ter izdajo soglasja k Strategiji in Apetitu po tveganjih, ter nekaterim najpomembnejšim podrejenim internim politikam. To počne v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti na tem področju. Nadzorni svet se na svojih sejah redno seznanja s profilom tveganosti Zavarovalnice.

Uprava Zavarovalnice Triglav je zakonsko zavezana k vzpostavitvi celovitega in učinkovitega sistema upravljanja tveganj, ki zmanjšuje nastanek zanjo nepredvidljivih posledic. Uprava si prizadeva, da Zavarovalnica na podlagi sprejetega Apetita po tveganjih dosega optimalno donosnost oziroma dobičkonosnost poslovanja.

Poslovne funkcije v Zavarovalnici Triglav in posameznih odvisnih družbah so na svojem delovnem področju zadolžene za sprejemanje ter prepoznavanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave in za njihovo upravljanje v okviru dovoljenih limitov izpostavljenosti. Skupina Triglav teži k integriranemu sistemu upravljanja tveganj, katerega organizacijska značilnost je, da se kot kultura odraža v vseh poslovnih procesih. Prizadeva si prepoznati vsa tveganja, ki nastajajo pri njenem delovanju, in sicer po vrsti tveganja, poslovni funkciji, procesih, aktivnostih in zaposlenih. Sistem upravljanja tveganj stalno prilagajamo poslovanju in zunanjemu okolju. Njegovi osnovni gradniki so postavljeni tako, da se ustvarja konkurenčno prednost in dodano vrednost, saj je naša temeljna dejavnost povezana s prevzemanjem rizikov zavarovancev v zameno za zavarovalno premijo in z dodatnimi tveganji, ki nastajajo v procesu investiranja.

V drugi obrambni liniji sistema upravljanja tveganj delujejo odbori in drugi organi, Služba za upravljanje s tveganji, Službi za razvoj in aktuariat premoženjskih in osebnih zavarovanj ter Služba za skladnost poslovanja. Glavni namen odborov je podpora Upravi pri rednem spremljanju, koordinaciji in informiranju o upravljanju tveganj.

Uprava imenuje odbore, ki imajo posvetovalno vlogo, ali jim dodeli določene odločevalske pravice. Pristojnosti in pooblastila odborov so opredeljena v poslovnikih, ki jih prav tako potrjuje Uprava. Odbori so sestavni del sistema upravljanja tveganj Zavarovalnice in se na ravni Zavarovalnice in Skupine lahko ukvarjajo s sistemom upravljanja tveganj, z zavarovalnimi produkti in podobnim.


Organi odločanja, ki so vključeni v proces integriranega korporativnega upravljanja tveganj in v tri obrambne linije


*Prevzemanje tveganj (na sliki), obravnavano kot pojav oziroma nastanek tveganj pri poslovanju Zavarovalnice. 

Odbor za upravljanje s tveganji je odbor Uprave, katerega temeljni cilj je pomoč Upravi: ugotavljanje izpostavljenosti poslovnim tveganjem, ugotavljanje pomembnih tveganj in pomanjkljivosti v notranjekontrolnem okolju Zavarovalnice ter Skupine, nadzor izpostavljenosti tveganjem in preverjanje, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z Apetitom po tveganjih, kot ga določa Strategija Skupine Triglav in poslovni načrt Zavarovalnice. Dodatno odbor s svojim delovanjem pripomore k identifikaciji in upravljanju tveganj ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj Zavarovalnice in Skupine. Odbor je pristojen tudi za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje tveganj, in za skrb, da ima Zavarovalnica vzpostavljeno primerno infrastrukturo ter da ima primerne vire in sisteme, ki omogočajo zadovoljiv nivo upravljanja poslovnih tveganj. Služba za upravljanje s tveganji je zadolžena za vzpostavitev in kontinuirano delovanje integriranega sistema upravljanja tveganj v skladu z zahtevami Strategije, z usmeritvami ter sklepi Odbora za upravljanje s tveganji in preostalih organov odločanja ter v skladu z regulatornimi zahtevami in internimi politikami. Služba je skrbnik ključnih procesov v okviru izvajanja funkcije upravljanja tveganj tako na ravni Zavarovalnice Triglav kot Skupine Triglav. Služba pripravlja analize izpostavljenosti tveganjem in na podlagi le-teh predlaga ukrepe za obvladovanje tveganj. Služba skupaj z matičnim Odborom za upravljanje s tveganji podpira delovanje drugih odborov na t. i. drugi obrambni liniji sistema upravljanja tveganj.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi je odbor, katerega temeljni cilj je oblikovanje strategije usklajenega upravljanja sredstev in obveznosti Zavarovalnice, ki v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi zagotavlja doseganje strateških ciljev ob upoštevanju Apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja sredstev in obveznosti Zavarovalnice. 

Zavarovalni odbor je sestavni del sistema upravljanja tveganj v Zavarovalnici in v odvisnih družbah Skupine, ki se ukvarja s spremljanjem, identificiranjem zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in z razvojem upravljanja zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj. Temeljni namen odbora je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetih zavarovalnih tveganj ter predlaganje omejitve oziroma optimalen prenos prevzetih zavarovalnih tveganj v pozavarovanje glede na postavljen Apetit po tveganjih Skupine Triglav, upoštevajoč tudi tveganja, ki izvirajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke v primeru prenosa tveganj premoženjskih zavarovanj. Službi za razvoj in aktuariat premoženjskih in osebnih zavarovanj sta skrbnici ključnih procesov v okviru izvajanja aktuarske funkcije. Poleg tega aktuariat sodeluje tudi pri implementaciji sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev ter izvedbi lastne ocene tveganj. 

Odbor za operativna tveganja nadzoruje vzpostavitev primernega, integriranega sistema upravljanja operativnih tveganj in njegovo delovanje, potrjuje interne akte s področja upravljanja operativnih tveganj ter spremlja sistem za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, okrevalnega sistema in sistema za upravljanje varovanja informacij, sistema upravljanja kvalitete podatkov ter sistema preprečevanja, odkrivanja in raziskovanja zunanjih in notranjih prevar ter nepooblaščenih aktivnosti; potrjuje še sistem izločanja poslov (angl. outsourcing) in sistem obvladovanja operativnih kadrovskih tveganj. Odbor spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije in njihovo realizacijo, ki vpliva na strukturo sistema upravljanja operativnih tveganj. 

Odbor za skladnost in etiko obravnava pomembnejša ali kompleksnejša vprašanja, povezana z zagotavljanjem skladnosti poslovanja družbe s predpisi, internimi pravili in drugimi sprejetimi zavezami družbe ter s stališči nadzornih ali drugih državnih organov. Pristojen je tudi za obravnavanje vprašanj, ki vključujejo etične dileme ali se nanašajo na kodekse ali druge etične standarde in bi lahko imela pomemben vpliv na ugled družbe. Služba za skladnost poslovanja je nosilka procesov v okviru izvajanja funkcije skladnosti poslovanja. 

V družbah Skupine Triglav se sistem upravljanja tveganj vzpostavlja skladno z ureditvijo v obvladujoči družbi po principih, predpisanih v okviru Minimalnih standardov za področje upravljanja tveganj, in upoštevaje velikost, kompleksnost ter poslovni profil posamezne družbe.

Skupina Triglav ima v svojem modelu upravljanja tveganj združena dva koncepta: 

  • upravljanje tveganj na ravni posamezne odvisne družbe ali nadrejene družbe in 
  • centralizirano upravljanje tveganj na ravni Skupine. 

Tak model pomeni, da upravljanje tveganj za posamezno družbo, članico Skupine, poteka v sami družbi. Upravljanje tveganj na ravni Skupine izvaja Služba za upravljanje s tveganji v Zavarovalnici v sodelovanju s Službo za upravljanje odvisnih družb in holdinško družbo Triglav INT, d.d., ter odvisnimi družbami. Pri tem sta zlasti pomembni učinkovita komunikacija in kakovostna izmenjava podatkov ter informacij (časovna razpoložljivost, metodološka skladnost, računovodska preverljivost, celovitost).

Služba za upravljanje s tveganji ima v odvisnih družbah Skupine Triglav krovno vlogo pri izvajanju nalog, pri koordinaciji in umeščanju sistema ter kulture upravljanja tveganj. Med naloge funkcije upravljanja tveganj sodita tudi izračun kapitalskih zahtev in lastne ocene tveganj. Kompleksnost in medsebojna vpetost procesov ter organizacijskih enot pri izvajanju nalog zahteva učinkovito delovanje odborov na t. i. drugi obrambni liniji. Osrednjo vlogo pri tem ima Odbor za upravljanje s tveganji.


Sistem upravljanja tveganj v Skupini Triglav je postavljen tako, da zagotavlja pravočasno prepoznavanje vseh pomembnih tveganj. Obstaja standardiziran nabor postopkov, ki zagotavlja razumevanje posledic možnih uresničenih tveganj, vplivov soodvisnosti med tveganji in načinov obvladovanja posameznih tveganj. Glavna gradnika celovitega upravljanja tveganj v Zavarovalnici sta Strategija Skupine Triglav in Poslovni načrt Zavarovalnice. 

Skozi vsakoleten proces lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA – angl. Own Risk and Solvency Assessment) najprej, na osnovi strateških ciljev Zavarovalnice, prepoznamo najpomembnejše dogodke z materialnim vplivom na doseganje ciljev v prihodnosti. V procesu strateškega načrtovanja za določeno obdobje že prepoznamo dogodke, ki lahko negativno vplivajo na poslovanje Zavarovalnice, predvsem na doseganje postavljenih ključnih načrtovanih kazalnikov in usmeritev v Apetitu po tveganjih. 

Ob upoštevanju omejitev v Apetitu po tveganjih prepoznani dogodki z materialnim vplivom na strateške in poslovne cilje predstavljajo tista tveganja, ki jih Zavarovalnica v nadaljevanju ustrezno razvrsti, oceni in analizira, predvsem po velikosti učinka in verjetnosti nastanka. Analiza je podlaga za odločanje Uprave o načinu upravljanja tveganj (prevzemu, prenosu, ublažitvi ali zavrnitvi). Katalog po potrebi posodobimo, če iz sprejetih poslovnih odločitev izhajajo novo identificirana prevzeta tveganja. Vzpostavimo kontrolne aktivnosti, ki vključujejo spremljanje, merjenje in upravljanje tveganj ter prilagoditev sistema poročanja. Ob tem je pomembno zagotoviti obveščenost vseh zaposlenih, vključenih v celovit sistem upravljanja tveganj, ter dokumentiranost zaključkov in rezultatov procesa. 

Proces upravljanja tveganj v Zavarovalnici Triglav in Skupini Triglav


Izsledki so zajeti v rednem poročilu o tveganjih, poročilu o lastni oceni tveganj in solventnosti ter poročilu o solventnosti in finančnem položaju (SFCR – angl. Solvency and Financial Condition Report), ki bo z letom 2017 predmet ločene javne objave. Zavarovalnica dokumentira tudi identificirane pomanjkljivosti, prepoznane v ciklu sistema upravljanja tveganj, in predloge za izboljšave ter pripravi ukrepe in priporočila za nadgradnjo.

Zavarovalnica za preventivno delovanje pri upravljanju tveganj uporablja pristopa dekompozicije (npr. produktne) in diverzifikacije (npr. naložbene) posameznih vrst tveganj. Pri izpostavljenosti tveganjem uporablja tudi limitni sistem. 

Cilj upravljanja sredstev in obveznosti je doseganje optimalnega donosa sredstev glede na naravo zavarovalnih obveznosti ob sprejemljivi ravni tveganj. Tako so na primer naložbene politike za kritne sklade in kritno premoženje rezultat tovrstne optimizacije ter opredeljujejo strateško alokacijo sredstev vsakega portfelja naložb. Potrjuje jih Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi. Ob zavarovalnih in finančnih tveganjih prepoznavamo ter upravljamo še vrsto drugih, kot so operativna in nefinančna tveganja. Skupina Triglav stremi k celovitemu obravnavanju tveganj, tako sistematičnih kot nesistematičnih. 


Skupina Triglav in Zavarovalnica Triglav morata v vsakem trenutku razpolagati z zadostno količino kapitala, ki omogoča prevzemanje določenih, merljivih količin sprejemljivih tveganj za Skupino ali Zavarovalnico Triglav. Kapital predstavlja prvo merilo za ocenjevanje solventnosti Zavarovalnice. Z upravljanjem kapitala primarno zagotavljamo zadostno in primerno kapitalsko ustreznost na konsolidirani ter posamični podlagi. Pri opredeljevanju sprejemljivega tveganja je pomembno zagotoviti tudi primerne donose lastnikom. Zavarovalnica je bila v predhodnih letih in v letu 2015 ustrezno kapitalizirana, varna in donosna finančna ustanova.

Višino razpoložljivega kapitala za pokrivanje regulatornih kapitalskih zahtev redno merimo na ravni posameznih zavarovalnic in na ravni Skupine, pri čemer sledimo veljavni zakonodaji (Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35). Zavarovalnice Skupine Triglav vzdržujejo določen presežek razpoložljivega kapitala nad kapitalskimi zahtevami lokalne zakonodaje za izvajanje osnovne dejavnosti in pokrivanje potencialnih izgub. S presežkom zagotavljamo zaščito pred izgubami zaradi nepredvidenih neugodnih dogodkov in nestanovitnostjo kapitalskih zahtev. Poleg tekoče kapitalske ustreznosti načrtujemo in presojamo ustreznost bodočih ravni kapitala ter kapitalske ustreznosti. Tako sledimo učinkom okolja na kapitalsko ustreznost in zagotavljamo optimalno alokacijo kapitala Zavarovalnice Triglav, posameznih zavarovalnic in Skupine Triglav. Za oceno solventnostnih potreb redno spremljamo tudi pokritost zavarovalno-tehničnih rezervacij s sredstvi posameznih zavarovalnic v Skupini.

Kapitalska ustreznost je bistveni sestavni del bonitetne ocene. Pri sprejemanju odločitev o upravljanju kapitala zato upoštevamo tudi kapitalske modele, na podlagi katerih pridobivamo bonitetne ocene. Kapitalski model Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav presojata bonitetni agenciji Standard & Poor’s (v nadaljevanju S&P) in A.M. Best. Podrobneje o bonitetni oceni v poglavju Bonitetna ocena Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav.  

Vrste tveganj

Tveganje pomeni nezmožnost pravilne napovedi prihodnjih dogodkov oziroma nezmožnost popolnega nadzora nad dejanskimi dogodki glede na pričakovane. Zunanji dejavniki namreč povzročajo odstopanja od načrtovanih aktivnosti, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. O tveganju govorimo tudi, kadar ne moremo z gotovostjo napovedati prihodnjih poslovnih rezultatov. Tveganje je torej verjetnost, da bo dejanski poslovni rezultat drugačen od pričakovanega.

Glavne vrste tveganj opisujemo v nadaljevanju, načine upravljanja pa podrobneje predstavljamo v drugem poglavju poročila.

Podlaga za opredelitev pripravljenosti za prevzemanje tveganj je prepoznavanje tveganj, ki se jim pri svojem poslovanju izpostavljata Skupina Triglav in Zavarovalnica Triglav. Proces prepoznavanja tveganj je stalen, v njem v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi sodelujejo vsa poslovna področja. Njegov namen je zagotoviti vključenost vseh vrst tveganj v sistemu upravljanja tveganj, vzpostaviti proces merjenja izpostavljenosti tveganjem in doseči enotno obravnavo ter razumevanje tveganj na vseh ravneh upravljanja Zavarovalnice.

Pri poslovanju Zavarovalnica prevzema naslednja pomembnejša tveganja, skladno z zakonodajo in svojim poslovnim modelom:


  • Zavarovalna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih premij in neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. S prevzemanjem zavarovalnih tveganj je družba izpostavljena premijskemu tveganju, tveganju zavarovalno-tehničnih rezervacij in tveganju katastrof.
  • Finančna tveganja vključujejo zlasti tržna tveganja, likvidnostna tveganja in kreditna tveganja. 
    • Tržna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti ter finančnih instrumentov. Vključujejo obrestno tveganje, delniško tveganje, tveganje nepremičnin, tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije.
    • Likvidnostno tveganje je tveganje zavarovalnice, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti ob njihovi zapadlosti oziroma v primeru nastanka obveznosti iz naslova večjih škod. 
    • Kreditno tveganje je tveganje izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Izpostavljeni smo mu predvsem pri nalaganju sredstev v dolžniške vrednostne papirje in pri izvajanju zavarovalnih poslov (kreditno tveganje pozavarovanja, kreditno tveganje terjatev iz zavarovalnih poslov).
  • Operativno tveganje je opredeljeno kot tveganje izgube, ki nastane zaradi neustreznega ali neuspešnega delovanja/izvajanja internih procesov (ali produkta), ravnanja zaposlenih, delovanja vzpostavljenih sistemov ali obvladovanja zunanjih dogodkov in njihovih vplivov.
  • Med nefinančnimi tveganji so z vidika poslovanja zavarovalnice pomembna strateško tveganje, tveganje izgube ugleda  in pravna tveganja. 
    • Strateško tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi neustreznih strateških odločitev, nedoslednega izvajanja strateških odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. 
    • Tveganje ugleda pomeni možnost izgube ugleda zaradi negativne podobe, ki jo imajo o zavarovalnici njene stranke, poslovni partnerji, javnost, investitorji, lastniki in nadzorniki.
    • Pravna tveganja pomenijo možnost nastanka izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih zavez s strani nasprotne stranke zaradi ugotovljenih pravnih pomanjkljivosti ali neskladij v pogodbenih aktih ali pravnih omejitev v posameznih poslovnih okoljih, ki ob sklenitvi posla niso bile znane ali ne v zadostni meri upoštevane. 

Pregled temeljnih tveganj 


Prihodnji izzivi pri upravljanju tveganj 

Uspešnost našega poslovanja je odvisna tudi od številnih zunanjih, globalnih in dolgoročnih dejavnikov. Da bi zagotovili vzdržno in donosno rast, v strategiji veliko pozornost namenjamo neprekinjenemu izboljševanju sistema upravljanja tveganj. V procesu strateškega načrtovanja so evidentirana potencialna tveganja, katerih vpliv na doseganje načrtovanih ciljev se lahko preverja z različnimi scenariji v t. i. procesu lastne ocene tveganj (ORSA).

V tem pogledu sta prihodnja ključna izziva Skupine Triglav zlasti zagotovitev višjega nivoja usklajenosti procesov upravljanja, merjenja in poročanja ključnih tveganj v odvisnih družbah Skupine ter izpopolnitev procesa lastne ocene tveganj z ravni vsake zavarovalne družbe v Skupini na raven Zavarovalnice, upoštevaje velikost, kompleksnost in poslovni profil posamezne družbe v Skupini.